Antropologija telesa in gibanja

Polje predmeta je v epistemološki kontradikciji: telo je po eni strani za antropologijo temeljno merilo, po drugi strani pa lahko človeka spoznamo le parcialno, v mreži abstraktnejših disciplin. Človeško telo obravnavajo biološka (fizična), medicinska antropologija, antropologija gledališča in športa, kognitivna (psihološka) antropologija, antropologija vsakdanjega življenja, politična antropologija itd. Predmet sledi tej parcializaciji in se dotika reprodukcije, preživetja, sorodstvenih odnosov, rase, lastniških praks, umetnosti ipd. V ospredje postavlja konkretna dejanja posameznikov in skupin. Posveti se koži kot skrajnemu robu človekove intime in družbenosti ter mediju identifikacije, obravnava zdravje, čistost in kult mladosti. Potem so tu še oblačilna kultura, plastična kirurgija, tetoviranje ipd. Posebna pozornost je posvečena področju športa. Predavanja se posvetijo še področju gledališča in plesa oziroma uprizarjanja nasploh. Izhajajo iz giba kot medija razmerij med posamezniki in skupnostmi, v umetnosti povzamejo vprašanja slogov in žanrov, dramaturgij, spektakla. Kartezijanski dualizem telesa in duše primerjajo z zunajevropskim umevanjem človekove osebe in telesnosti. Predmet upošteva primere z različnih delov Slovenije in sveta skozi osebne raziskave, znanstveno literaturo, potopise, avdiovizualne medije.