Pedagoška psihologija II

1. Psihološki dejavniki uspešnega učenja – kognitivni model.
2. Spoznavni ? kognitivni dejavniki učenja:
? umske sposobnosti: primerjava raznih pogledov na strukturo in na razvoj sposobnosti; individualne razlike;
? zaznavni in spoznavni stili: vrste, pomen za učenje in poučevanje;
? spoznavna struktura: pomen obstoječih implicitnih pojmov in pojmovnih mrež za nadaljnje učenje.
3. Učni pristopi, stili in vzorci. Posredno in neposredno razvijanje učnih strategij. Metakognicija, metaučenje in samouravnavanje učenja.
4. Učna motivacija – primerjava različnih teoretskih pogledov. Zunanja, notranja in storilnostna motivacija. Odzivanje na (ne)uspeh, teorija pripisovanja in teorija samodoločenosti.
5. Osebnostni in čustveni dejavniki učne uspešnosti. Učenčeva samopodoba, strah, anksioznost in učenje. Nastanek stresa in njegovo obvladovanje.
6. Psihosocialni dejavniki uspešnega učenja. Učiteljeva osebnost, stil vodenja. Socialna interakcija, komunikacija: analiza in razvijanje. Konstruktivno reševanje konfliktov; tekmovalni in sodelovalni odnosi, sodelovalno učenje. Razredna, šolska klima.
7. Učenci s posebnimi potrebami; nadarjeni učenci; individualne razlike in učenje.
8. Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Vplivi načinov preverjanja/ocenjevanja na samopodobo, motivacijo, kakovost učenja in pouka, klimo in odnose.
9. Učenje za prihodnost – poskusi opredelitve potrebnih sprememb v pojmovanjih in praksi. Signifikantno učenje. Vseživljenjsko učenje. Povezava spremenjenih pojmovanj učenja s pojmovanji znanja, pouka, učenčeve in učiteljeve vloge ter učnimi rezultati.

1. Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka. 2. prenovljena izd. Ljubljana: DZS (od 12. do 21. poglavja, 171 str.) – osnovni vir.
2. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy (izbrana poglavja: Motivacija, str. 316–383).
3. Šteh, B. (1999) Pojmovanja učenja, poučevanja, in znanja v povezavi z učnim procesom in uspehom. Sodobna pedagogika, 50, št. 1, str. 250–265.
4. Peklaj, C. (2016). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba FF v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje, 124 str.
5. Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Samoregulacijske spretnosti in učinkovito učenje. 7. Poglavje. V: S. Pečjak in K. Košir. Poglavja iz pedagoške psihologije: Izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, str. 139–163.
6. Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V: H. Dumont, D. Istance in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 83–101.
7. Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2000). Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic Definitions and New Directions. Contemporary Educational Psychology, 25, str. 54–67.
8. Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštititut Filozofske fakultete (do str. 70).
8. Slavin, R. E. (2013). Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno? V: H. Dumont, D. Istance, in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 147–162.
9. Magajna, L. (2002). Specifične učne težave – prepoznavanje, razumevanje, premagovanje. V: N. Končnik-Goršič in M. Kavkler (ur.) (2002). Specifične učne težave otrok in mladostnikov. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, str. 15–28.
10. Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 146 str.
11. Šteh, B. (2012). Stari - novi izzivi preverjanja in ocenjevanja znanja. V: B. Šteh (ur.). Preverjanje in ocenjevanje znanja ter vrednotenje dosežkov v vzgoji in izobraževanju: zbornik. Elektronska izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, str. 20–27. http://www.pedagogika-andragogika.com/files/file/PAD12/zbornik-pad12%28….

Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo.
Each academic year, a selection of recent current contributions (journal articles, excerpts), is prepared and it represents required academic reading.