Predavanji gostujočega profesorja Vassiliosa P. Vertoudakisa z atenske univerze

Ta teden lepo vabljeni na dve predavanji gostujočega profesorja Vassiliosa P. Vertoudakisa.

Vassilios P. Vertoudakis je profesor antične grške filologije na univerzi v Atenah (National and Kapodistrian University of Athens). Diplomiral je iz grške filologije na atenski univerzi, nadaljeval študij grščine, latinščine in zgodovine v Heidelbergu in doktoriral iz klasične filologije na univerzi v Solunu (1996).

Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na grško erotično literaturo, atiško tragedijo, epigramsko poezijo, politično misel in sprejem klasične antike v sodobnem zahodnem svetu, s posebnim poudarkom na Friedrichu Hölderlinu in Friedrichu Nietzscheju. Na teh področjih je objavil številna dela. Za svojo knjigo o Aristenetovih erotičnih pismih  je prejel grško državno nagrado za najboljši komentar in prevod v sodobno grščino za leto 2020.

Prvo predavanje bo v torek, 11.11. 2025 ob 16.20, v predavalnici 345, na Filozofski fakulteti v Ljubljani: 

Od Platona do Aristeneta: preobrazbe erotične etike v pozni antiki

V predavanju bo prikazan vpliv Platona na manj znanega grškega avtorja Aristeneta; poseben poudarek bo posvečen reinterpretaciji platonskega pojmovanja erosa in želje v njegovih erotičnih pismih.

Ime »Aristenetos« se nanaša na sicer neznanega pisca erotične proze, ki je bil dejaven okoli leta 500 po Kr. Njegovo edino ohranjeno delo obsega petdeset ljubezenskih zgodb v obliki izmišljenih pisem. V času, ko se je krščanstvo trdno uveljavilo v Vzhodnem rimskem cesarstvu, je Aristenetos nadaljeval s pisanjem o erotičnih izkušnjah – pogosto izven okvirov zakonske zveze in monogamije. Pazno odsotna pa je homoseksualna želja.

Predavanje bo osvetlilo eno najbolj zanimivih Aristenetovih literarnih tehnik: preoblikovanje platonskih dialogov – v katerih je eros pretežno homoerotičen – v heteroseksualne pripovedi. Z vpletanjem platonskih motivov v svojo prozo Aristenet ustvarja kompleksen dialog med poganskim filozofskim izročilom in moralnimi kodeksi lastnega, krščanskega okolja. Ta praksa bo umeščena v širši kontekst preoblikovanja erotične etike od klasične antike do pozne antike in nastajajočega krščanskega srednjega veka.
 

Drugo predavanje bo v sredo, 12. 11. 2025 ob 17.10 v predavalnici 345, na Filozofski fakulteti v Ljubljani:

Konstruiranje drugosti v grški antologiji epigramov:  definiranje barbarstva

Predstavitve barbarov kot »drugih« v grški literaturi osvetljujejo temeljne vidike tega, kako so Grki opredeljevali svojo identiteto, vrednote in hierarhični pogled na svet. Pojem barbarov uteleša pojme kulturne manjvrednosti, moralne šibkosti, političnega despotizma in spolne ali seksualne drugačnosti. Tradicionalno se razprave o tej temi opirajo predvsem na vire, kot so atiška tragedija in grška historiografija.

Glavni namen predavanja je raziskati upodobitev barbarov kot »drugih« v relativno malo raziskanem pesniškem žanru: grškem epigramu. Grška antologija je neprecenljiv vir za razumevanje grške družbe v vsej njeni raznolikosti in zapletenosti. V njej se več epigramov ukvarja s konceptualizacijo barbarov (βάρβαρος), pri čemer uporabljajo izraze, kot so βαρβαρίζω (»govoriti slabo grško«), βαρβαρικός (»barbarski«) in βαρβαρόφωνος (»govoriti tuji jezik«).

V teh besedilih se barbar lahko pojavi kot ne-Grk, neciviliziran, sovražnik, kot tisti, ki ne govori grško – ali pa jo govori nepopolno –, kot »čuden« ljubimec ali tuja ženska ali kurtizana. Relevantni primeri vključujejo deklamatorske, ljubezenske, posvetilne in preroške epigrame.

Predstavljena bo primerjalna analiza upodabljanja »drugega« v grškem in rimskem svetu v helenističnem in imperialnem obdobju, posebej bodo osvetljene podobnosti in razlike med Grško antologijo in drugimi sočasnimi literarnimi viri.