Razpotja predšolske vzgoje: od optimalnega učenja in razvoja otroka k razvoju njegovih temeljnih spretnosti

Monografija je namenjena razmislekom o dveh razsežnostih zasnove kakovosti javnih vrtcev v Sloveniji. Prvo poglavje govori o tem, kako na procesno kakovost javnih vrtcev vplivajo vzgojna ravnanja pedagoških delavk in delavcev, ki so (ne)skladna z zakonom in kurikularnim dokumentom. Denimo, kako v vzgojnem procesu zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost, kar otroke varuje pred indoktrinacijo in s čimer je v javnem vrtcu spoštovana pravica staršev do vzgoje in izobraževanja otrok v skladu z njihovim verskim in filozofskim prepričanjem. Problematika je ponazorjena s primerom obravnave družine v vrtcih. Drugo poglavje obravnava pričakovanja mednarodnih institucij (OECD, Svetovne banke, institucij EU), ki so povezana z razumevanjem ciljev in nalog kakovostne predšolske vzgoje. Te jo vidijo kot naložbo v človeški kapital, kot nekaj, kar se z leti finančno obrestuje in prispeva k večji prilagodljivosti in odzivnosti posameznic in posameznikov na zahteve trga dela. Politike v državah članicah EU in drugih državah sveta uveljavljajo pričakovanja obravnavanih mednarodnih institucij ter s tem spreminjajo tradicionalno zasnovo kakovostne predšolske vzgoje, ki v ospredje postavlja celovito učenje in razvoj otrok ter njihov napredek na različnih področjih učenja in razvoja.