Predavanji dr. Ashwini Mokashi s Fakultete za azijske in bližnjevzhodne študije Univerze v Oxfordu
Vabljeni na dve gostujoči predavanji dr. Ashwini Mokashi s Fakultete za azijske in bližnjevzhodne študije Univerze v Oxfordu.
V torek, 15. 4. 2025, bo ob 18. uri v predavalnici 03 na Filozofski fakulteti izvedla predavanje Sapiens in sthitaprajña: primerjalna filozofija / Sapiens and Sthitaprajña: a Comparative Philosophy, v sredo, 16. 4. 2025, ob 9.40 v predavalnici 426 na Filozofski fakulteti pa predavanje Misticizem sv. Kabirja / The Mysticism of Sant Kabir Das.
Gostovanje dr. Ashwini Mokashi poteka v okviru dogodkov projekta Budizem v himalajskih puščavah: tradicija jogijev in jogini v Ladakhu (J6-50211), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARiS), in v organizaciji Katedre za zgodovino filozofije in fenomenologijo Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete.
Obe predavanji dr. Ashwini Mokashi bosta izvedeni v angleščini.
ABSTRACTS/IZVLEČKA
Torek, 15. 4. 2025, ob 18. uri, predavalnica 03 na Filozofski fakulteti UL
Tuesday, 15th April 2025, 6 pm, Lecture Room 03, Faculty of Arts, UL
Sapiens and Sthitaprajña: a Comparative Philosophy
The lecture will be based on the research findings presented in the monograph Sapiens and Sthitaprajña Studies: the Concept of a Wise Person in the Stoic Seneca and in the Bhagavadgītā (2019), with a focus on the concept of the sage in the Stoic Seneca and in the Bhagavadgītā. In both cases the wise man is described as one who is endowed with virtue and wisdom, is moral, makes right judgements and takes responsibility for own actions. A wise and virtuous person always enjoys happiness, as happiness consists in knowing that one has done the right thing at the right time. Although the Bhagavadgītā and Seneca’s writings were composed at least two centuries apart and on two different continents, they have much in common in recommending a well-lived life.
Izvleček predavanja v slovenščini
Sapiens in sthitaprajña: primerjalna filozofija
Predavanje bo temeljilo na raziskovalnih izsledkih, predstavljenih v monografiji Sapiens and Sthitaprajña Studies: the Concept of a Wise Person in the Stoic Seneca and in the Bhagavadgītā (2019), s poudarkom na pojmovanju modreca pri stoiku Seneki in v delu Bhagavadgītā. V obeh primerih je modrec opredeljen kot tak, ki je obdarjen s krepostjo in modrostjo, je moralen, pravilno presoja in prevzema odgovornost za svoja dejanja. Moder in kreposten človek vselej uživa srečo, ki izvira iz zavedanja, da je ob pravem času naredil pravo stvar. Čeprav so Bhagavadgītā in Senekova dela nastala v razmaku vsaj dveh stoletij in na dveh različnih celinah, imajo veliko skupnega pri snovanju smernic za dobro življenje.
Sreda, 16. 4. 2025, ob 9.40, predavalnica 426 na Filozofski fakulteti UL
Wednesday, 16th April 2025, at 9.40, Lecture Room 426, Faculty of Arts UL
The Mysticism of Sant Kabir Das
Sant Kabir Das, a 14th-century Indian poet-saint and mystic, occupies a unique place in the Bhakti tradition as well as Sufi tradition of medieval India. He was a proponent of nirguṇa bhakti – the worship of a formless, attribute-less divine. Sant Kabir rejected idol worship, rituals, and caste hierarchies, emphasising an inward, personal experience of the divine. His verses, deeply spiritual yet socially critical, challenged religious orthodoxy and sought to bridge the divide between Hindus and Muslims, promoting a universal path of devotion. He advocated for a society based on love, humility, and inner realisation rather than religious or social identity. His compositions are preserved in the Bijak, Guru Granth Sahib, and oral traditions. His poetry is filled with paradox, metaphor, and allegory to express mystical experiences, the futility of external rituals, and the direct path to divine realisation. This lecture explores the mystical dimensions of Kabir’s thought, the linguistic beauty of his poems, his role in fostering social unity, and his enduring influence on spiritual and cultural movements in India.
Izvleček predavanja v slovenščini
Misticizem sv. Kabirja
Kabir, indijski pesnik-svetnik in mistik iz 14. stoletja, zavzema edinstveno mesto v tradiciji bhakti in sufijski tradiciji srednjeveške Indije. Bil je zagovornik čaščenja brezobličnega boga brez atributov (nirguṇa bhakti), zavračal pa je čaščenje idolov, obrede in kastno hierarhijo, pri čemer je poudarjal pomembnost notranjega, osebnega doživljanja božanskega. Njegova globoko duhovna, a družbenokritična poezija, je predstavljala izziv verski ortodoksiji, z njo pa je med drugim skušal premostiti prepad med hindujci in muslimani ter vzpodbujati univerzalno pot predanosti vrhovnemu. Zavzemal se je za družbo, ki bi temeljila na ljubezni, ponižnosti in notranjem spoznanju, ne pa na verski ali družbeni identiteti. Njegove pesmi so ohranjene v besedilih Bijak in Guru Granth Sahib ter ustnem izročilu. S poezijo, polno paradoksov, metafor in alegorij, izraža mistična doživetja, jalovost zunanjih obredov in neposredno pot do božanskega spoznanja. V predavanju bodo obravnavane mistične razsežnosti Kabirjeve misli, jezikovna lepota njegovih pesmi ter njegova vlogo pri vzpodbujanju družbene enakosti in trajni vpliv na duhovna in kulturna gibanja v Indiji.
*
Biography
Dr Ashwini Mokashi teaches Hindi and Marathi at the Faculty of Asian and Middle Eastern Studies, University of Oxford. Dr Mokashi is a fellow at the Oxford Centre for Hindu Studies, and she also serves as an Academic Counselor at the Academy of Comparative Philosophy and Religion (India). She is formerly president of Princeton Research Forum and has taught at the Evergreen Forum, Princeton, and at the Savitribai Phule Pune University. She is the author of Sapiens and Sthitaprajña Studies: the Concept of a Wise Person in the Stoic Seneca and in the Bhagavadgītā (2019), a comparative study of Stoicism and of the epic poem the Bhagavadgītā, which has also been published in Hindi translation as Sapiens aur Sthitaprajña (2024). Her research bridges Indian and Western thought, emphasising philosophy, language, and cultural exchange. She has been a member of American Philosophical Practitioners Association (APPA) since 2020; her philosophical counseling practice is based on her research.
Biografija
Dr. Ashwini Mokashi na Fakulteti za azijske in bližnjevzhodne študije Univerze v Oxfordu poučuje hindujščino in marathi. Je sodelavka Oxfordskega centra za hindujske študije in znanstvena svetovalka na Akademiji za primerjalno filozofijo in religijo (Indija). Je nekdanja predsednica Princetonskega raziskovalnega foruma (Princeton Research Forum), poučevala pa je tudi na instituciji Evergreen Forum Princeton in na Univerzi Savitribai Phule Pune v Indiji. Je avtorica knjige Sapiens and Sthitaprajña Studies: the Concept of a Wise Person in the Stoic Seneca and in the Bhagavadgītā (2019), primerjalne študije o stoicizmu in delu Bhagavadgītā, ki je izšla tudi v prevodu v hindujščino z naslovom Sapiens aur Sthitaprajña (2024). Njene raziskave povezujejo indijsko in zahodno misel, s poudarkom na filozofiji, jeziku in kulturni izmenjavi. Od leta 2020 dalje je članica Ameriškega združenja filozofskih svetovalcev (American Philosophical Practitioners Association – APPA), svojo prakso filozofskega svetovanja pa je osnovala na svojih raziskavah.