Razstava: Azija sredi Ljubljani: Življenje Skuškove zbirke

Pred dobrimi sto leti se je mornariški oficir Ivan Skušek ml. z družino iz vojnega ujetništva na Kitajskem vrnil v Ljubljano. Domov je prinesel bogato zbirko azijskih umetnin, ki bo predstavljena na razstavi Azija sredi Ljubljani: Življenje Skuškove zbirke.  Odprtje razstave bo v sredo, 29. maja 2024, ob 18.00 v Slovenskem etnografskem muzeju, odprl jo bo g. Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar Ministrstva za kulturo RS.

Razstavo je SEM pripravil v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitutom za arhitekturo in medije Tehniške univerze v Gradcu.

Avtorji razstave so: vodja raziskovalnega projekta o Skuškovi zbirki doc. dr. Helena Motoh (ZRS Koper), prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik (UL FF), kustos mag. Ralf Čeplak Mencin (SEM), dr. Gerald Kozicz in Max Frühwirt (Inštitut za arhitekturo in medije Tehniške univerze v Gradcu). 

O razstavi:

S prikazom neverjetne zgodbe zbirke in njenih lastnikov bo javnost ponovno odkrila izjemne vzhodnoazijske predmete, ki že nekaj desetletij niso bili postavljeni na ogled. 

Razstava odpira vprašanja nastanka zbirke in umetnostnega trga v tedanjem Pekingu, sledi prevozu zbirke v Evropo, prikazuje zgodbo družine Skušek in rekonstruira življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih. Predstavljeni bodo tudi Skuškovi poskusi, da bi zbirka postala samostojen azijski muzej, prvič pa bo predstavljena tudi maketa kitajske stavbe, ki jo je najverjetneje kupil s tem namenom. Maketo so leta 2023 v SEM obnovili strokovnjaki iz Palačnega muzeja v Pekingu in bo po sto letih prvič postavljena na ogled. 

Pot po razstavi vodi v rekonstruirano dnevno sobo Skuškovih, kjer bomo podoživeli izkušnjo stika z vzhodnoazijsko kulturo, ki je navdihovala generacije njenih obiskovalcev. Poleg makete in izbranih pohištvenih kosov bo na ogled še vrsta izjemnih predmetov iz Skuškove zbirke, kot na primer veliko rezljano stojalo z ogledalom, zbirka budističnih kipcev in vezena dvorna oblačila. Posebej bo razstavljena tudi zbirka nenavadnih kitajskih predmetov, ki je imela v domu Skuškovih posebno mesto (med njimi izstopajo pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila). Na ogled bo okoli 130 predmetov. Sklepni del razstave bo posvečen možnostim, ki jih za raziskovanje in predstavitev muzejskih zbirk odpirajo sodobne tehnologije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali virtualno simulacijo muzejskega predmeta in proces raziskovanja predmetov s pomočjo 3D-modeliranja. 

Izjavi soavtoric razstave:

»Razstava prikazuje najnovejše izsledke raziskav o bivanju in funkciji Ivana Skuška na Kitajskem, zbiranju predmetov in transportu, njegovo ambiciozno vizijo o postavitvi muzeja azijskih umetnosti v stilu tradicionalne kitajske arhitekture, hkrati pa prvič celovito predstavi in izpostavi osrednjo vlogo Tsuneko Kondō Kawase kot kustosinje predmetov v njenem stanovanju ter njeno ključno vlogo pri promociji japonske kulture v tedanji Sloveniji in Jugoslaviji.« 

• Prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik

»Razstava se prikazovanja zbirke loteva na drugačen način, kot je običajno. Poleg tega, da predstavi predmete in njihova lastnika, se ukvarja z biografijo same zbirke in tem, kako pestro in kompleksno usodo je imela in kako velik pomen je imela za slovenski prostor. Poleg tega sledi tudi potem predmetom, ki so izšli iz zbirke in poskuša predstaviti, kako je bila zbirka prepletena z družabno mrežo zakoncev Skušek in kako se je po teh poteh širilo tudi znanje o kulturah in umetnosti Vzhodne Azije.«

• Doc. dr. Helena Motoh

Zgodba Ivana Skuška ml. in Tsuneko Kondō Kawase

Ivan Skušek ml. je po študiju na trgovski akademiji v Gradcu vstopil v cesarsko kraljevo mornarico, kjer je kmalu napredoval v mornariškega komisarja 1. reda. Julija 1913 je kot oficir za oskrbovanje (intendant) na avstro-ogrski vojni ladji SMS Kaiserin Elisabeth iz pristanišča Pulj odplul  proti Vzhodni Aziji. Poleti 1914 jih je tam dosegla prva svetovna vojna in po vojni napovedi Japonske Nemčiji in Avstriji se je posadka pridružila nemškim vojakom pri obrambi nemške koncesije na polotoku Shandong. Poraženi mornarji so pristali v ujetništvu na Japonskem, nekateri, med njimi tudi Skušek, pa v Pekingu. Tudi v prisilnem bivanju (konfinaciji) je Skušek delal kot glavni oficir za oskrbovanje, imel dovoljenje za prost izhod in se lahko svobodno gibal po Pekingu. 

Med njegovim bivanjem na Kitajskem (1914–1920) je bil zaradi večjih političnih sprememb in vdora tujih sil trg z umetninami še posebej živahen, kar mu je olajšalo nakupovanje starin. V Pekingu je spoznal Japonko Tsuneko Kondō Kawase (pozneje se je preimenovala v Marijo Skušek) in se z njo poročil. Leta 1920 se je z njo in njenima otrokoma iz prvega zakona vrnil v Ljubljano, za njima pa je kmalu pripotovala tudi izjemna zbirka kitajskih in japonskih predmetov. 

Ivan in Tsuneko sta želela vzpostaviti azijski muzej, odprt za javnost, kar jima ni uspelo. Vse do smrti, Ivan do leta 1947, Tsuneko pa do leta 1963, sta živela med predmeti, ki sta jih pripeljala s Kitajske. Širok krog znancev in prijateljev ter številni drugi obiskovalci njunega doma so pri njima spoznavali kulture in umetnosti Vzhodne Azije. 

Tsuneko je bila na tem področju še posebej dejavna, veliko je predavala, nastopala na radiu, sodelovala z gledališči, učila japonski jezik in še marsikaj. Že pred drugo svetovno vojno so številni Ljubljančani k njima zahajali občudovati zbirko, po vojni pa je njuno stanovanje na Strossmayerjevi ulici v Ljubljani začelo delovati kot neke vrste zasebni muzej - umetnine so prihajali občudovat slovenski in tuji umetniki in intelektualci. Skuška sta številne predmete podarila družini in prijateljem, nekaj pa sta jih bila prisiljena tudi prodati. Od smrti Tsuneko Kondō Kawase leta 1963 zbirko hrani Slovenski etnografski muzej. 

Več

Vabilo