Oddelek za geografijo

Mesec prostora na Oddelku za geografijo

Med pomembnejše vsakoletne dogodke na Oddelku za geografijo se zagotovo uvršča obeleženje Meseca prostora, ki poteka pod okriljem Katedre za regionalno planiranje in urbano-ruralne študije. S sloganom letošnjega Meseca prostora: »Kje bi pa ti živel?« želi Ministrstvo za okolje in prostor poudariti vlogo načrtovanja in urejanja prostora za ustvarjanje privlačnih, zdravih, udobnih, varnih in prijetnih bivalnih pogojev v mestih in na podeželju ter za vse generacije. Na Oddelku za geografijo smo poudarek dali na podeželju in konfliktom, do katerih prihaja zaradi čedalje večjega števila funkcij in vedno več raznovrstnih uporabnikov tega prostora. Povod za izbiro teme je ciljni raziskovalni projekt “Konflikti na podeželju spodbujajo iskanje rešitev in razvoj”, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V dogodek, ki je potekal 19. 10., sta nas pospremila predstojnica Oddelka za geografijo, dr. Katja Vintar Mally, in vodja katedre dr. Simon Kušar, ki sta poudarila pomen dogodka in aktualnost letošnje tematike.

mp1

Prvi del dogodka je bil namenjen predstavitvi rezultatov dela pri projektu, ki so ga opravili vodja projekta dr. Irma Potočnik Slavič ter Nejc Bobovnik, Sara Mikolič, dr. Špela Guštin, dr. Mojca Foški in dr. Andrej Udovč. Na začetku smo spoznali, da imamo na konflikte zelo različne poglede in jih dojemamo na različne načine, kar se je pokazalo tudi pri analizi mnenj občinskih funkcionarjev. Za lažje razumevanje ozadja konfliktov smo v projektu opredelili in analizirali ključne gonilne sile in dejavnike, ki lahko generirajo pojavljanje konfliktov, in tako ocenili verjetnost za pojavljanje konfliktov po slovenskih občinah. Konflikti na podeželju pogosto odmevajo tudi v medijih, kar smo tekom projekta tudi podrobneje raziskali in izluščili kar nekaj zanimivih vzorcev in značilnosti. Na kakšen način lahko spremembe v prostoru vplivajo na videz pokrajine in dojemanje deležnikov, smo spoznali v predstavitvi izobraževalne igre PodeŽELJE, ki je vključevala tudi predstavitev rezultatov igranj v preteklih letih. V nadaljevanju smo iskali tudi rešitve in možne ukrepe razreševanja konfliktov, pri katerih je nujno upoštevati in poznati celoten proces nastajanja in pojava konflikta. Izpostavljen je bil velik pomen dobre komunikacije in zgodnjega vstopa v reševanje konflikta. Uvodni sklop predstavitev pa smo zaključili z akterji in njihovim dojemanjem konfliktov. Tu se je potrdilo, da različni akterji enake situacije dojemajo zelo različno. Pri reševanju konfliktov je izjemno pomembna lokalna skupnost, vendar bi bila potrebna tudi večja aktivnost državnih organov. Razpravo, ki se je razvila po predstavitvah, je moderirala dr. Barbara Lampič.

mp2

Po sproščenem odmoru so v drugem delu besedo dobili akterji, ki v prostoru aktivno delujejo in se s konflikti srečujejo ter jih rešujejo v svojem vsakdanjem delu. Za začetek je Peter Zajc (RRA Koroška) predstavil okoljsko problematiko na primeru voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, kar je težava na številnih območjih. Videli smo lahko, kakšne težave lahko v prostoru povzroči zanemarjanje in ignoriranje določene tematike s strani odločevalcev, hkrati pa dobili tudi potrditev, da se s pogovarjanjem konflikte lahko rešuje. Še posebej veliko razburjenja in raznolikih konfliktov običajno povzročijo večji projekti, ki v prostor prinašajo večje spremembe videza pokrajine. Vzroke za konflikte pri gradnji tretje razvojne osi je predstavila dr. Maruša Goluža (GIAM ZRC SAZU). Pri tako obsežnih projektih so zato zelo pomembne kvalitetne in premišljene strokovne podlage, participacija javnosti in širša razprava o pomenu regionalnega razvoja. Mag. Darijan Krpan (BiT Planota) je na primeru Banjške planote predstavil vzpostavljanje in razvoj mrež, konzorcijev ter socialnega podjetništva kot modela za uspešno povezovanje različnih organizacij, skupin in tudi občine, kar pripomore k razreševanju in preprečevanju konfliktov. V nadaljevanju je Nela Halilović (IPoP - Inštitut za politike prostora) predstavila pomen participacije kot orodja za zmanjševanje konfliktov. Izpostavila je, da so prav konflikti ali jasno izražena stališča uporabnikov prostora lahko zelo koristna, če jim prisluhnemo in se prilagodimo. Pomembno pa je, da to naredimo pravočasno. Večino dneva smo se »dobro izogibali« kmetijstvu, ki pa ima seveda na podeželju velik pomen. V zadnjih dveh predstavitvah smo tako spoznali tudi ta vidik. Najprej je dr. Damijan Denac (DOPPS) osvetlil ozadje izbranih konfliktov med kmetijstvom in naravovarstvom. Opozoril je tudi na slabo delovanje nekaterih inštitucij, ki bi morale pri tem aktivno sodelovati in opravljati svoje zadolžitve, vendar tega ne počnejo. Eva Šabec Korbar (Občina Pivka) nam je za konec kot primer dobre prakse predstavila projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA, kjer so veliko pozornosti namenjali komunikaciji z lastniki ter upravljavci zemljišč, s čimer so reševali dvome in s tem preprečevali konflikte. Živahno razpravo, ki se je razvila, je moderiral dr. Simon Kušar.

mp3

Za rekordno število udeležencev so poleg udeležencev iz številnih inštitucij (ministrstva, občine, razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, nevladne organizacije, inštituti) poskrbeli tudi študentje treh fakultet, ki so partnerice pri projektu (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Filozofska fakulteta). Za njih sta bili po odmoru pripravljeni dve zanimivi delavnici. Del študentov se je pod budnim očesom dr. Mojce Foški, dr. Antona Perparja in Jane Breznik ukvarjal s soočanjem različnih interesov v lokalnem okolju. Drug del pa je spoznaval enostavna orodja in metode za ocenjevanje sposobnosti reševanja konflikta in prepoznavanje vlog različnih deležnikov pod vodstvom Janje Rudolf, dr. Barbare Lampič in Leje Rebernik. Obe skupini sta na tak način pridobili pomembna znanja in izkušnje, kako se v praksi lotiti reševanja konfliktov.

mp4

Celoten dogodek je potekal v pozitivnem vzdušju in dobri energiji, za katero upamo, da se bo prenesla tudi v uspešno preprečevanje in reševanje konfliktov. Za uspeh tega so skozi celotno srečanje bili poudarjeni dobra komunikacija, participacija in sodelovanje med akterji v prostoru. Nujno je tudi dobro poznavanje procesov v ozadju konfliktov,  ter želja in potreb akterjev v prostoru. Za to potrebujemo širok, geografski pogled na tematiko in vključenost strokovnjakov različnih strok, kar je obogatilo tudi tokratni dogodek.

 

Zapisal: Nejc Bobovnik
Fotografije: Luka Zaletelj

Obvestila

Oddelek za sociologijo

Knjižnica Oddelka za sociologijo (27.11.)

Osrednja humanistična knjižnica

Knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo v sredo, 27. 11. 2024

Knjižnica Oddelka za sociologijo v sredo, 27. 11. 2024

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

Strokovna služba oddelka 29. 11. 2024

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Odpoved Šmitkovega večera 26. 11. 2024 in nov termin