Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Vabilo na predavanje dr. Beje Protner z naslovom (Ne)mobilnost, čas in prostor na evropskih marginah
Beja Protner, Univerza v Cambridgeu: (Ne)mobilnost, čas in prostor na evropskih marginah: Izsledki etnografske raziskave med kurdskimi in levičarskimi političnimi begunci iz Turčije v Grčiji
Francoski filozof Étienne Balibar je trdil, da če hočemo razumeti družbenopolitične probleme Evrope, moramo pogledati na njene meje. Za mnoge tiste, ki bežijo pred političnim preganjanjem v Turčiji, je Grčija že dolga leta prva postaja na poti na varno in tranzitna država v »pravo Evropo«. Vendar pa to pot predvsem od leta 2016 otežujejo zaostrene evropske mejne in azilne politike, s katerimi politične elite Evrope pozkušajo omejevati in nadzorovati imigracijo, ker vodi v prostorsko in časovno ukleščenost nezaželenih migrantov na evropskih marginah. V tem predavanju bo Beja Protner na podlagi dolgoletnega etnografskega raziskovanja med kurdskimi in levičarskimi političnimi begunci iz Turčije v Grčiji predstavila učinke evropskih mejnih in azilnih politik na ljudi v podaljšanem negotovem obdobju tranzicije in načine, na katere se politični begunci iz Turčije in Kurdistana z njimi soočajo. Pokazala bo, da begunci na evropskih marginah niso le žrtve nepravičnega evropskega in lokalnega sistema izključevanja in nasilja, ampak tudi aktivni agenti ustvarjanja prostorov medsebojne skrbi in pomoči, solidarnosti, političnega boja in radikalnih alternativ za preživetje in skupno življenje. Preko tega njihove prakse in odnosi, ki so zakoreninjeni v radikalnih levičarskih in Kurdskih političnih tradicijah Turčije in Kurdistana pomembno sooblikujejo radikalna družbena okolja v Grčiji.
Kdaj: sreda, 4. december, ob 9.40
Kje: P3, Zavetiška ulica 5, Ljubljana
Beja Protner je pred kratkim zagovarjala doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Pred tem je študirala in živela v Turčiji, še prej pa je bila dodiplomska študentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani. Njenemu pristopu bi se lahko reklo politična antropologija čustev in percepcij. V zadnjih letih se je ukvarjala z antropološkimi vprašanji časa in prostora, spolom in pripadnostjo, politikami izključevanja, političnim nasiljem v Turčiji in begunstvom/izgnanstom v Grčiji, migracijami v Evropi, revolucionarnimi gibanji Turčije in Kurdistana, spominom in subjektivnostjo.