Ducat trdih orehov: izzivi in podvigi prevajanja francoske književnosti v slovenski jezik

Ducat trdih orehov: izzivi in podvigi prevajanja francoske književnosti v slovenski jezik

Avtor: Florence Gacoin Marks

Avtorica v monografiji preučuje številne težave, s katerimi se literarni prevajalec srečuje pri prevajanju francoske književnosti v slovenski jezik. Prikaz teh prevodoslovnih zagat poteka s pomočjo analize slovenskih prevodov dvanajstih literarnih del, dvanajstih »trdih orehov «, ki so značilni za tri poglavitne literarne zvrsti, natančneje pripovedno prozo, poezijo in Molièrove komedije v verzih. Analize v kontrastivni perspektivi prikazujejo, s katerimi težavami se mora literarni prevajalec soočati, ko prevaja besedilo, ki temelji na poigravanju s slovničnimi posebnostmi izvirnega jezika in semantičnimi konotacijami ter na besednih igrah, ali ko se loteva prevajanja posebnih elementov, kot so besede v avtonomni rabi, pogovorni jezik ali klasični oz. klasicistični aleks­andrinec. Pri vsaki študiji se avtorica sprašuje, ali je prevajalec izoblikoval koherentno strategijo za prevajanje teh elementov in – če ni bil dosleden – kakšne možnosti je imel na voljo, da bi prevod izboljšal.

Leto izida: 2023

Tip vezave: Mehka vezava

ISBN: 9789612971144

Zbirka: Razprave FF

Redna cena: 19,90 EUR
Nazadnje ogledano
Podobne publikacije
700

publikacij

300

avtorjev in avtoric

Dogodki

19. 05. 2025
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Vonj in kulturna dediščina: dobre prakse za muzealce

22. 04. - 23. 04. 2025
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Mednarodna delavnica: Podružbljanje partizanskega arhiva

18. 04. 2025
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Obisk Kavčnikove domačije v Zavodnjah nad Šoštanjem

15. 04. 2025
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Filmski večer čeških, poljskih in slovaških kratkih filmov

15. 04. 2025
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Predavanje Monumenti parlanti: O spomenikih kot subjektih