Filozofija jezika

Temeljno vsebinsko področje predmeta je teorija pomena, kakor se je razvila predvsem v tradiciji analitične filozofije. Predstavitev sledi zgodovinskemu razvoju filozofije jezika od semantičnih in uniformno univerzalističnih do pragmatičnih in kontekstualističnih stališč. Obravnava osnovne pojme filozofije jezika: pomen in resnica, referenca in opis, ime in demonstrativ: z logicistično (Frege, Russell, mladi Wittgenstein, Carnap ...) usmeritvijo in s smerjo »filozofije običajne govorice« (zreli Wittgenstein, Austin, Strawson, pogojno Dummett ...) ter s kritiko teorije pomena (Quine). Predmet analizira splošno naravo jezika in njegove specifične vsebine: prevajanje in interpretacijo, propozicijske naravnanosti, metaforo (npr. Davidson), vzročno teorijo imen (Kripke, Evans) ... Eksplicitno in implicitno obravnava odnose med jezikom, mislijo in realnostjo.

A. P. Martinich (ur.), The Philosophy of Language, Oxford University Press, New York, Oxford 1996. COBISS.SI-ID - 2112098
J. L. Austin, Kako napravimo kaj z besedami, Studia Humanitatis, Ljubljana 1990. COBISS.SI-ID - 18361088
W. V. O. Quine, Word and Object (Studies in Communication), The MIT Press, Cambridge, Massachusetts 1976. COBISS.SI-ID - 46631010
Donald Davidson, Raziskave o resnici in interpretaciji, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998. COBISS.SI-ID - 696067
Božidar Kante (ur.), Kaj je metafora?, Krtina, Ljubljana 1998. COBISS.SI-ID - 73165824
L. Wittgenstein, »Modra knjiga, prva tretjina«, Analiza, 2005, 3, str. 65-83. COBISS.SI-ID - 67716608