Filozofija in zgodovina znanosti

Filozofija in zgodovina znanosti

Stopnja: 1

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 30

ECTS točke: 4

Nosilec/izvajalec: izr. prof. dr. Vörös Sebastjan

Pri predmetu gre za zgodovinsko utemeljeni pretres določenih temeljnih vprašanj s področja filozofije znanosti. Filozofija znanosti je filozofska disciplina, ki se ukvarja z metodološkimi, epistemološkimi in metafizičnimi temelji znanosti ter vplivi, ki jih ima znanost na druge discipline in širšo družbo. Zgodovina znanosti se ukvarja z zgodovinskim razvojem znanosti in znanstvenega znanja.

Predmet seznanja študentke in študente s/z:
- najpomembnejšimi avtorji in miselnimi tokovi v filozofiji znanosti znotraj analitične tradicije (Dunajski krog in logični pozitivizem, Karl Popper, Thomas Kuhn, Imre Lakatos, Paul Feyerabend);
- najpomembnejšimi avtorji in miselnimi tokovi v filozofiji znanosti znotraj kontinentalne tradicije (Edmund Husserl in fenomenologija, Ernst Cassirer in novokantovstvo, Lebensphilosophie in kritika znanosti, sociološke in postmodernistične kritike znanosti);
- temeljnimi filozofskimi vprašanji na področju filozofije znanosti: status in narava znanosti, (ne)obstoj enotne znanstvene metode, znanstvena razlaga, naravni zakoni, vloga zgodovinskih, družbenih in vrednostnih dejavnikov v znanosti, problem znanstvenega realizma/antirealizma/relativizma;
- t. i. »znanstvenimi vojnami« na prehodu iz 20. v 21. stoletje (realisti zoper postmodernisti) in njihovim vplivom na pojmovanje znanosti;
- zgodovinskim razvojem znanosti;
- študijami primerov glavnih prevratov na izbranih znanstvenih področjih, zlasti s področij kemije, biologije, psihologije, psihiatrije in nevroznanosti.

Chalmers, Alan F. (1999). What is this thing called science? Open University Press.
Godfrey-Smith, P. (2003). Theory and Reality. University of Chicago Press.
Ule, Andrej. (1996). Znanje, znanost in stvarnost. Sophia.
Fleck, Ludwik. (1979) Genesis and Development of a Scientific Fact. University of Chicago Press.
Feyerabend, Paul (1998). Proti metodi. Studia Humanitatis.
Feyerabend, Paul. (2007). Spoznanje za svobodne ljudi. Krtina.
Husserl, Edmund. (2005). Kriza evropskih znanosti in transcendentalna fenomenologija. Slovenska matica.
Koyré, Alexandre. (1988). Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma. Založba ŠKUC.
Kuhn, Thomas (1997). Struktura znanstvenih revolucij. Krtina.
Popper, Karl. (1997). Logika znanstvenega odkritja. Studia Humanitatis.