Zgodovina grškega jezika 2

Zgodovina grškega jezika 2

Stopnja: 1

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 30

Ure vaj: 0

ECTS točke: 6

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Senegačnik Branko, prof. dr. Kavčič Jerneja

Predavanja se izvajajo v dveletnem ciklu za dva letnika (2. in 3.) skupaj. Vsebina predavanj:

1. Mikenska grščina in linear B.
Grčija v 2. tisočletju pr. Kr. Minojci in Grki. Nastanek minojske pisave in prilagoditev za grško rabo. Vrste znamenj v linearju B. Pravopisne značilnosti linearja B. Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti mikenske grščine. Propad kretsko-mikenske kulture in zaton pisave. Njeno nadaljevanje na Cipru.

2. Homerjev jezik in jezik epskega pesništva po Homerju.
Nastanek epskega pesništva. Njegovo širjenje in ohranitev od mikenske dobe naprej. Vpliv zapisa na jezikovno podobo Homerjevih epov. Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti kot posledica metričnih zakonitosti in narečnega izvora pesniškega jezika. Skladnja epskega jezika in njene posebnosti s posebnim ozirom na jezikovno zvrstnost.

3. Prevzem pisave, razvoj in širjenje grškega alfabeta.
Grščina v "temnih stoletjih". Vpliv ponovnega civilizacijskega razcveta in kolonizacije v 8./7. stoletju na jezik. Feničanska pisava kot prehod od zlogovnega na glasovni način zapisovanja. Prilagoditev obstoječih znakov grščini in uvedba novih. Različice alfabetov v stari dobi in njihovo preživetje v klasični dobi. Prilagoditev grškega lafabeta latinščini in nastanek latinice.

4. Narečna členitev in zvrstnost grškega jezika v stari in klasični dobi.
Poselitvene spremembe v "temnih stoletjih" kot osnova za dokončno oblikovanje narečnih skupin. Temeljne narečne skupine in njihova notranja členitev. Poglavitne posebnosti vsake izmed njih. Medsebojni vpliv narečnih skupin in zasnove skupne grščine. Zaton klasičnih narečij v 4. in 3. stoletju pr. Kr. Nastanek književnih narečij. Njihove posebnosti in spremembe skozi antiko.

5. Helenistični skupni jezik. Zgodovinske okoliščine in viri za preučevanje govorjenega jezika helenistične dobe. Glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske spremembe v helenistični grščini. Razmerje med helenistično, bizantinsko in novo grščino.

Predmet v 3. letniku vključuje seminarsko branje besedil v izvirniku.

Temeljna študijska literatura:
E. Schwyzer, Griechische Grammatik, München 1965, str. 4-168
A. Bartonek: Handbuch des mykenischen Griechisch; Heidelberg 2003, str. 51-439
K. Bentein et al., ur., Variation and Change in Ancient Greek Tense, Aspect and Modality, Leiden in Boston 2017.
R. Browning, Medieval and Modern Greek, Cambridge 1983.
J. Clackson, Language and Society in the Greek and Roman Worlds, Cambridge 2015.
A-F. Christidis, ur., ?st???a t?? ????????? G??ssa?, Solun 2001.
J. Chadwick: Linear B and Related Scripts, London 1995, str. 6-57
P. Chantraine, Grammaire homérique, Tome II; Pariz 1948, str. 1-340
G. Horrocks, Greek: A History of the Language and its Speakers, London 1997 (ponatis 2010).
Giannakis, G., ur. Encyclopedia of Ancient Greek Language and Linguistics, Leiden 2014.
A. J. H. Wace – F. H. Stubbings, A Companion to Homer, London 1970, 75-178